• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mirnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen

mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek