miroljúbje -a (ȗ) knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek