mižàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan; vreme je bilo mižavo // medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek