• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mlatílec -lca [u̯ctudilc] m (ȋ) redko 

  1. 1. mlatič: najeti mlatilce
  2. 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek