mlatíti in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja:mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo
2. ekspr. udarjati, tolči:če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo // tepsti, pretepati:neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati:mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal
3. slabš. govoriti, pripovedovati:vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj
4. ekspr. jesti:vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance ● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja