1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh:meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane // mn., nav., ekspr. koruza je rasla v velikih množinah
2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa:množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino
3. zastar. množica:plesaje se vrti velika množina / množina ljudi
4. lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari:slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov ●ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več
Dostopnost