• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

močílnik -a [tudiu̯n] m (ȋ) nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila: loviti krape v močilniku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek