môčnosten tudi močnósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na močnost: močnostno petje
 
elektr. močnostni ojačevalnik ojačevalnik, ki daje veliko izhodno moč; močnostna elektronka elektronka za veliko moč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek