• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

modroválec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek