• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mogóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž. 

  1. 1. ekspr. zelo samozavestno, ošabno govoriti: po pravici! je mogočil
  2. 2. redko omogočati: to bi mogočilo nekakšno trajno prehodno obdobje

mogóčiti se mogočno stati, razprostirati se: na hribu se mogoči grad



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek