mogóčnik -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor ima veliko oblast, moč: mogočniki niso skoparili z nasilnimi ukrepi; uvidel je, da se nima smisla bosti z mogočniki; mogočniki krajevne oblasti; rezidence mogočnikov / redko: denarni mogočniki denarni mogotci; razkošje mogočnikov
● ekspr. pred njo je stal lep vojak mogočnik zelo velik, postaven vojak
Dostopnost
Dostopnost