• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mogôten -tna -o prid. (ó) star. mogočen: mogoten človek / mogotne prsi / mogoten vrvež; mogotno veselje

mogôtno prisl.: mogotno je porinil krožnik od sebe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek