1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča:moj avto, dežnik; moja hiša; vse to je moje / moja roka; moja usta
2. izraža splošno pripadnost govorečemu:moj namen; moje misli, želje; moja skrb, sodba; moje mnenje, prepričanje // izraža razmerje med govorečim in okolico:moj položaj je ugoden; moja čast, navzočnost; moje pravice so okrnjene
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega:moj oče, prijatelj; moje dekle / moj gost, učitelj; moja družba; moje spremstvo / moja domovina / s prilastkom: umrl je moj skrbni mož; to je Boris, moj dober znanec eden mojih dobrih znancev
4. izraža izhajanje od govorečega:moj dar prijatelju; moj nasvet, pozdrav; moja pomoč; moje pismo staršem / kot vljudnostna fraza ob smrti moje sožalje
5. pog. izraža (stalno) povezanost z govorečim:moj vlak odhaja ob osmih; spet me muči moja migrena; moja miza v uradu / ekspr. vstajam ob šestih, to je moja ura
6. ekspr., navadno zapostavljen izraža čustven odnos, navezanost:ljubček ti moj; sin moj; draga moja; srce moje / moj dragi fant; ti moj ljubi
7. v nekaterih deželah, v vljudnostnem nagovoru izraža spoštovanje:moj gospod; moj lord
8. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve:pri moji veri, kaj takega pa še ne; pog. pri moji duši da ne dam // izraža strah, vznemirjenje, obup:moj bog, kakšen pa si ● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam; v mojih časih je bilo drugače ko sem bil še mlajši; moja fotografija ki je moja last; ki je moj izdelek; ki predstavlja mene; ekspr. ali si kaj moja ali me imaš rada; pog. bila je moja imel sem z njo spolne odnose; evfem. on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje ni pošten, krade; otrok ima moje oči mojim podobne; prisl.: noče delati po moje; če bi bilo po moje, bi odnehali če bi upoštevali moj nasvet, predlog; sam.: pog. moj je danes v službi moj mož; pog. mojim je dekle všeč mojim sorodnikom; pog. moja bo obveljala moja odločitev; pog. moja vam bo skuhala kavo moja žena; pri hiši ni nič mojega ni moje lastnine; po mojem to ni prav po mojem mnenju; prim. najin, naš