momênten -tna -o prid. (ȇ) knjiž. trenuten, hipen: to je bila samo momentna slabost / momentno stanje stvari
♦ 
strojn. momentni ključ ključ za vijake, pri katerem se da nastaviti ali meriti navor pri privijanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek