1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti:jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati:momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti
2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom:medved preteče momlja
3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami):otrok momlja skorjico kruha ● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice
Dostopnost