• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mónd -a m (ọ̑) igr. igralna karta pri taroku z rimsko številko enaindvajset: ujeti monda; vzeti z mondom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek