mornárica -e ž (ȃ) 

  1. 1. navadno v zvezi trgovska mornarica dejavnost, ki je v zvezi s plovbo in ladjami: dohodki, razvoj trgovske mornarice
  2. 2. voj., navadno v zvezi vojna mornarica del armade, določen za vojaške dejavnosti na morju in obrežju: enota sovjetske vojne mornarice; kopenska vojska, letalstvo in mornarica
  3. 3. ladjevje za te dejavnosti: po vojni je bilo treba obnoviti mornarico; mesto je imelo že v srednjem veku močno mornarico
    ♦ 
    navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek