• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

móžno prisl. (ọ́) 

  1. 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče: z brezglavostjo ni možno ničesar doseči / elipt. vrzi, kolikor možno daleč
  2. 2. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: včeraj si bil neznosen. Možno; prim. možen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek