1. knjiž. delati mrko, neprijazno:težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno:gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl ●knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž., redko delati mračno, temno:nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
mračíti se
1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak:mrači se; začelo se je mračiti
2. postajati mračen, temen:dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan ● ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
mračèč -éča -e:mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
Dostopnost