• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mrakôta -e ž (ó) nav. ekspr. mrak, mračnost: v sobi je bila mrakota; mrakota gozda / mrakota je plavala nad vsemi stvarmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek