Tipkovnice
mrakôta -e ž (ó) nav. ekspr. mrak, mračnost: v sobi je bila mrakota; mrakota gozda / mrakota je plavala nad vsemi stvarmi
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost