• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mŕk -a m (ȓ) 

  1. 1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom: mrk je nastopil, se je začel ob desetih; opazovati mrk / delni, popolni mrk; lunin, sončni mrk
    ♦     astr. kolobarjasti sončni mrk pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca
  2. 2. zastar. mrak, tema: mesečina in mrk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek