1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi:mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi
2. redko mršiti:veter mu mršči brado
mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo:na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil
Dostopnost