• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mrtvíčiti -im nedov. (í ȋ) 

  1. 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil
    ♦     med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti
  2. 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje
  3. 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost

mrtvíčiti se 
  1. 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti
  2. 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek