1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost:pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten
2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje:mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko // poln težav, trpljenja:pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje
3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja:začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje
múčno
1. prislov od mučen:mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel
2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa:mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego:mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali