• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mušketír -ja m (í) 

  1. 1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo: mušketirji in arkebuzirji
  2. 2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mušketirjev / šalj. to so bili trije mušketirji našega razreda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek