nabrékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji

  1. a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo
  2. b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile // dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila

nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek