nabrusíti in nabrúsiti -im dov. (ī ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje
● 
ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti

nabrúšen -a -o: nabrušeni meči, noži
 
jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek