• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nabúnkati -am dov. (ȗ) ekspr. 

  1. 1. natepsti, pretepsti: dobro ga je nabunkal
  2. 2. napolniti, natlačiti: nabunkati žepe s sadjem

nabúnkati se najesti se: to sem se nabunkal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek