• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nabútati -am dov. (ū ȗ) 

  1. 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom
  2. 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder
  3. 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice

nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal

nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek