• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nacedíti -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ī í) 

  1. 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke
  2. 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem

nacedíti se 
  1. 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu
  2. 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil

nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek