• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nacepíti in nacépiti -im dov. (ī ẹ́) 

  1. 1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock
  2. 2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico

nacépljen -a -o: nacepljena palica za lovljenje kač; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana
♦ bot. dlanasto nacepljen list



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek