• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

načebljáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče

načebljáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek