• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

načelováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. biti načelnik: načelovati oddelku za finance / načelovati zadrugi / nekdaj načelovati občini
  2. 2. poveljevati, ukazovati: načelovati bataljonu
    ●     ekspr. fantje so razgrajali in razbijali, njegov sin jim je pa načeloval jih je vodil; bil najhujši razgrajač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek