načêlstvo -a (ȇ) 

  1. 1. urad načelnika: uradniki načelstva / pritožba na načelstvo / nekdaj občinsko, okrožno načelstvo / v stari Jugoslaviji okrajno ali sresko načelstvo / trg pred načelstvom je bil poln ljudi pred poslopjem tega urada
  2. 2. naslov, dejavnost načelnikov; načelništvo: odkloniti, sprejeti načelstvo
  3. 3. star. vodstvo: načelstvo društva sestavljajo načelnik in trije odborniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek