• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nadàv in nadáv -áva m (ȁ á; ȃ) zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek