nàdčasóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) 

  1. 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote
  2. 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek