nadévek -vka (ẹ̑) 

  1. 1. kar je dano na kaj, pridano (k) čemu: stavba ima številne nadevke, prizidke in stebriče / konice čolna so okrašene s koščenimi nadevki
  2. 2. star. vzdevek, psovka: obsula ga je z vsemi mogočimi nadevki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek