nadlóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek