• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nadobúdnež -a m (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjen, veliko obetajoč moški: nadobudnež se je dobro izkazal; slikarski nadobudneži



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek