nadúšljivec -vca (ȗ) kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek