nagníti in nágniti -em, tudi nágniti -em dov. (ī á; á)
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:veter je nevarno nagnil ladjo; izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila // spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno:nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje:kaj te je nagnilo k tej odločitvi; take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja; sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote // knjiž. nagovoriti, pregovoriti:nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme
nagníti se in nágniti se, tudi nágniti se
1. skloniti se:nagnila se je k bolnikovemu licu; nagnil se je nad vodo; nagniti se skozi okno
2. ekspr. približati se koncu:dan se je že nagnil / poletje se hitro nagne v jesen / sonce se je nagnilo h goram kmalu bo zašlo ● ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; vznes. nagni svoje uho k našim prošnjam dobrohotno sprejmi naše prošnje; ekspr. na žalost in jezo sta nagnila še enkrat (iz)pila (alkoholno pijačo); ekspr. krivulja njegove slave se je nagnila ni več tako slaven; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; evfem. nagnil se je v prerani grob umrl je
nágnjen -a -o
1. deležnik od nagniti:nagnjen stolp; tam je svet nekoliko nagnjen; ladja je bila nagnjena na bok; nagnjen naprej, nazaj
2. v povedni rabi, v zvezi s kizraža
a) z glagolskim samostalnikom hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti:nagnjen je k branju, filozofiranju, lenarjenju / ekspr. k pijači je nagnjen že od mladega / nagnjena je k ljubosumnosti je ljubosumna
b) možnost hitrejšega, pogostnejšega obolenja:nagnjen je k angini, pljučnici / h kapi nagnjeni ljudje
Dostopnost