• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nagôta -e ž (ó) 

  1. 1. lastnost, značilnost nagega: sramovati se nagote / nagota telesa / ekspr. nagota zemlje // ekspr. kar je nago, golo: zagrniti nagoto
  2. 2. knjiž. neprikritost, očitnost: v tem dogodku se kaže nagota njihove nezavednosti
    ●     ekspr. videl je družbo v vsej njeni nagoti kot v resnici je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek