nagrbánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili

nagrbánčen -a -o: nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek