• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nagróbnica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico
    ●     star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor
  2. 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek