• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nagubánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: nagubančiti čelo; koža na vratu se mu je nagubančila

nagubánčen -a -o: nagubančen obraz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek