• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nahúkati -am dov. (ȗ) s hukanjem ogreti: nahukati premrle prste
● ekspr. dosti se je nahukal to zimo velikokrat ga je zeblo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek