nàjveč tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ)
1. izraža največjo količino ali mero:največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega // izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero:banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu
2. večinoma, povečini:za kuho rabi največ aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko
Dostopnost