nàka [-k-izgovorjen v grlumedm. (ȁ) 

  1. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev; nak: naka, za vojaka nisem; ne boš šel z menoj, naka; ali veš, kje je oče? Naka, ne vem
  2. 2. izraža podkrepitev trditve: naka, tako razposajeni pa še niste bili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek