• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nakadíti -ím dov., nakádil (ī í) 

  1. 1. s kajenjem priti do določene količine dima: sedel je v dimu, ki ga je čez dan nakadil
  2. 2. nekoliko okaditi: to meso ste samo nakadili, ne pa prekadili

nakadíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po kajenju: gostje so se nakadili; za dolgo se je nakadil cigaret

nakajèn -êna -o 
  1. 1. deležnik od nakaditi: nakajene jetrne klobase
  2. 2. pog., ekspr. pijan: gostje so že nakajeni; domov je prišel precej nakajen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek